Drugi največji rudnik živega srebra na svetu

Z več kot 13 % svetovne proizvodnje je bil idrijski rudnik po količini pridobljenega živega srebra drugi največji živosrebrov rudnik na svetu. Več živega srebra so pridobili samo še v španskem Almadenu.

Rudarji so izkopali 3 milijone m3 rude in jalovine. Če bi iz tega materiala zgradili Keopsovo piramido, bi ga ostalo še za polovico druge.

Izkopano rudo so v začetku v vedrih, nato v tonah (posode), …in nazadnje v vozičkih dvignili na površje, zdrobili na manjše kose in nato žgali, najprej v kopah, kasneje v lončenih posodah in nato v različnih pečeh na temperaturi nad 600 ºC. Živo srebro je pri visokih temperaturah hlapelo iz rude in se na hladnem ponovno zgostilo. Skozi petsto let so tako z žganjem pridobili 147.000 ton živega srebra.

Hranili so ga v tesno zaprtih železnih posodah v obliki steklenic, ki so jih imenovali jeklenke. Za prodajo so v Idriji napolnili kar 3.132.000 jeklenk, ki so potovale po vsem svetu. Najvišjo ceno – 880 dolarjev je jeklenka dosegla v letu 1968, ko je bila poraba živega srebra najvišja, v naslednjih letih je cena zaradi ekoloških katastrof nezadržoma padala in dosegla leta 1974 najnižjo ceno – 74 dolarjev za jeklenko.

Poleg živega srebra je idrijski rudnik od vsega začetka izdeloval tudi cinober (HgS), ki so ga uporabljali za izdelavo barv. Z njim je zalagal svetovni trg več kot 300 let. Z idrijskim cinobrom se je začel razvoj kemijske industrije na Slovenskem.