Geološko popotovanje

Geološko popotovanje
1 Kaj se dogaja s kamninami, ko se tektonske plošče premikajo? 1 Globalna tektonika_video 2 Kako nastajajo sedimentne kamnine? 3 Od kod izvira tako veliko živega srebra in kako je živo srebro orudilo kamnine? 3 Nastanek idrijskega rudišča_video 4 Kaj pa pomeni izraz samorodno živo srebro? 5 Kaj so to geološki prelomi in kako so povezani s potresi in tektonskimi ploščami? 5 Idrijski prelom_video

1 Kaj se dogaja s kamninami, ko se tektonske plošče premikajo?

Tektonika je mogočna univerzalna sila na Zemlji. Njen izvor je v stalnem premikanju velikih kontinentalnih plošč. S premikanjem zemeljskih plošč so povezani izbruhi vulkanov in nastanek številnih različnih prelomov, ob katerih nastajajo potresi. Z močnimi tektonskimi delovanji je povezan tudi nastanek idrijskega živosrebrovega rudišča pred 238 milijoni leti.

Ob premikih plošč se dogajajo izjemno močni pritiski na kamnine, ki se zato gubajo, lomijo, narivajo ena na drugo in obračajo! Najbolj občutena posledica premikanja plošč so potresi. Težje kot se plošče premikajo druga ob drugi, večji so pritiski in posledično močnejši potresi.

 

1 Globalna tektonika_video

2 Kako nastajajo sedimentne kamnine?

Sedimentne  kamnine so nastale z nanašanjem in usedanjem različnih delcev v vodi, ki so se nato v zapletenih in dolgotrajnih procesih postopno strdili v kamnino.

Črni karbonski skrilavci – pogostna kamnina v idrijskem rudišču – so zanimiv primer sedimentnih kamnin. V obsežni podmorski delti, na izlivu mogočne reke v morje, so nastajali pred približno 310 milijoni let. Rečne vode so nosile s seboj veliko organskega materiala (odmrli deli nekoč živečih organizmov, predvsem rastlin), ki se je usedal na dno skupaj z drugim neorganskim materialom. Organski material se je delno ohranil, saj procesi oksidacije niso bili popolni, razpadal je namreč  v okolju skoraj brez prisotnosti kisika. Temnejša barva skrilavca je torej posledica organskega materiala.

3 Od kod izvira tako veliko živega srebra in kako je živo srebro orudilo kamnine?

Živo srebro izvira iz Zemljine notranjosti, kjer se je nahajala z živim srebrom obogatena magma. Živo srebro je prihajalo na dan  ob globokih prelomih. Ko so se vroče raztopine, bogate z živim srebrom in žveplom, ohlajale je nastajal  mineral cinabarit,  ki se je delno odložil v starejših trdnih kamninah, delno pa se je zlival neposredno v takratno močvirje. Nastali sta dve vrsti cinabaritnih rud. V prvem primeru se je mineral cinabarit odlagal v starejših trdnih kamninah, kjer je zapolnil prelome, razpoke in votlinice v kamninah. Natale so tako imenovane epigenetske cinabaritne rude. Del izjemno bogatih raztopin z živim srebrom pa se je ob dovodnih prelomih in razpokah izlivalo v tedanje močvirje, kjer so nastajale edinstvene sedimentne cinabaritne rude. Med geologi po celem svetu je idrijsko rudišče znano prav po teh izjemno bogatih, tako imenovanih singenetskih rudah.

Sedimentne cinabaritne rude (singenetska ruda) iz plasti skonca so bile izjemno bogate in so vsebovale tudi do 78% Hg.

3 Nastanek idrijskega rudišča_video

4 Kaj pa pomeni izraz samorodno živo srebro?

V nekaterih primerih se zaradi pomankanja žvepla živo srebro ni spojilo v mineral cinabarit, pač pa se je izločilo iz vročih vod v obliki kapljic. Pojav imenujemo samorodno živo srebro. V idrijskem rudniku je taka vrsta orudenja pogosta.
Živo srebro v podobi malih, gibkih srebrnih kroglic nas zlahka očara, a ima tudi svojo težko, temno plat. Je namreč strupeno in hlapljivo, zato so bile na odkopih z veliko samorodnega živega srebra visoke koncentracije živosrebrnih hlapov, ki so povzročale pogoste zastrupitve rudarjev, tresavico in izpadanje zob.

5 Kaj so to geološki prelomi in kako so povezani s potresi in tektonskimi ploščami?

Premikanje tektonskih plošč je opisal Alfred Wegener v začetku 20. stoletja.  Zemljina skorja je zgrajena  iz dvanajstih večjih ter številnih manjših tektonskih plošč, ki se neprestano premikajo. Zaradi premikov in trenj nastajajo na robovih plošč velike napetosti, ki se sproščajo s potresno dejavnostjo. Med premikanjem litosferske plošče namreč pritiskajo druga na drugo. V kamninah se nakopičijo tolikšne napetosti in pritiski, da počijo, nastanejo prelomne ploskve, ob katerih se kamninski bloki med seboj premaknejo. Ploskvi, ob kateri se zgodi premik, pravimo prelom. Eden največjih prelomov v južnoalpskem prostoru je Idrijski prelom, ki je nastal kot posledica napetosti, ki jih povzroča podrivanje Jadranske plošče pod Evrazijsko ploščo.

Za geologe je zelo pomembno, da se ugotovi, kam so se kamnine ob prelomu premaknile in za koliko. Če se dva bloka kamnin relativno  drug na drugega premikata gor oz. dol, govorimo o normalnem oz. reverznem prelomu. Če pa se dva bloka kamnin premikata drug mimo drugega, govorimo o zmičnem prelomu. V primeru, da bočni pritiski porinejo en blok kamnin na drugega, pa tako premikanje imenujemo narivanje. Dalj časa, ko se bloki kamnin ob prelomih ne premaknejo, močnejši bo prelom, ko do premika naposled pride.

5 Idrijski prelom_video

PRIJAVA NA KNAPOUSKU BERILU

Za prejemanje e-novic Centra za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija, se prijavite na Knapousku berilu.


Prijava
 

HITRE POVEZAVE