Idrija je zibelka slovenskega naravoslovja

Zaradi znamenitega rudnika živega srebra so v Idrijo skozi stoletja prihajali številni naravoslovci, ki so ob svojem rednem delu raziskovali živo in neživo naravo na celotnem območju Kranjske. V Idriji so nastala nekatera njihova najpomembnejša dela, s katerimi so že v 18. in 19. stoletju postavili temelje slovenski geologiji, mineralogiji, paleontologiji, metalurgiji, kemiji, botaniki, žuškoslovju (entimologiji), geodeziji, kartografiji in medicini dela.

Z Idrijo so bili povezani številni sloveči naravoslovci: J. A. Scopoli – prvi idrijski rudniški zdravnik, evropsko razgledan naravoslovni polihistor, B. Hacquet – kirurg, polihistor, F. Hladnik – ustanovitelj Botaničnega vrta v Ljubljani, H. Freyer – lekarnar in muzealec, J. Dolinar - botanik, M. V. Lipold – prvi slovenski šolanigeolog, K. Dežman – naravoslovec in muzealec, J. Glowacki - botanik in drugi.