Vabimo vas na dneve živega srebra

sreda, 18. oktober ob 18. uri, Topilnica Hg

Proizvodnja živosrebrovih spojin pri idrijskem rudniku

predava Ivica Kavčič, sodelujejo upokojeni delavci obrata Hg spojine pri RŽS

V idrijskem rudniku so si od vsega začetka delovanja prizadevali, da bi svoj osnovni proizvod, živo srebro, predelali v spojine, mu s tem dodali novo vrednost in povečali doprinos podjetja. Najdalj časa, skupno kar 300 let so izdelovali cinober, živosrebrov(II) sulfid–HgS. Skupno so ga izdelali 8.800 ton, za kar so porabili 6,6% vsega v Idriji pridobljenega živega srebra. Leta 1782 so na desnem bregu Idrijce zgradili tovarno cinobra in jo leta 1880 modernizirali. V njej so izdelovali cinober s 13. barvnimi odtenki. Izvažali so ga vse do Kitajske. S koncem prve svetovne vojne so cinober prenehali izdelovati. Na trgu so ga izpodrinile mnogo cenejše anilinske barve. Razen cinobra so že ob koncu 18. in v 19. stoletju v manjših količinah izdelovali tudi sublimat–HgCl2  in oksid–HgO. Leta 1957 so začeli proizvajati večje količine rumenega živosrebrovega(II) oksida.  Do leta 1975 so ga izdelali tisoč ton. V letih 1963 in 1964 so v oksid predelali kar polovico letne proizvodnje živega srebra. Med letoma 1959 in 1964 so izdelali še 10 ton sublimata ter poskusno 1000 kg rdečega živosrebrovega(II) oksida za baterije. S prekinitvijo proizvodnje živega srebra leta 1977, je pri RŽS dokončno prenehala tudi proizvodnja živosrebrovih spojin.

 

sobota, 21. oktober od 10. do 15. vsako polno uro, Topilnica Hg

Delavnica izpiranja zlata iz dravskega peska  

CUDHg, Prirodoslovni muzej Slovenije

Vstopnina: 3 Eur. Zaradi omejenega števila udeležencev na delavnici, vas prosimo, da rezervirate uro na telefon 05 3743 940.

Udeleženci spoznajo kako so nekoč izpirali zlato na reki Dravi in Muri. Delavnica se bo pričela s kratko razlago po razstavi, ki prikazuje lastnosti živega srebra. V praktičnem delu vsi dobijo originalni zlatonosni pesek, ga presejejo na primerno velikost in izpirajo s pomočjo izpiralnih krožnikov. Ob tem spoznavajo kako se barva mineralov na krožniku spreminja, saj najprej odplaknejo lažje in s tem svetlejše minerale. Če si na pravi poti, bo pesek na črnem krožniku zaradi granatov videti vse bolj rdeč. Najbolj spretni bodo prišli do črnih železovih mineralov magnetitov. Najbolj zagnani pa bodo našli tudi kakšno zlatorumeno luskico zlata. Vsak udeleženec si rezultat izpiranja lahko odnese domov.

 

nedelja, 22. oktober ob 14.00, Topilnica Hg

Ogled razstave Od rude do kapljic živega srebra ter vodenje z upokojenim rudarjem po klasirnici

Vodita: Tomaž Bizjak, Rado Tušar

Vstopnina: 25% popust

Na razstavi Od rude do kapljic živega srebra obiskovalci spoznajo in doživejo pomen te edinstvene tekoče kovine, ki je spreminjala svet, ter njeno vsestransko uporabnost. Zanimiv je prikaz razvoja žgalnih peči skozi stoletja, ki oživlja spomin na 500 let napornega dela idrijskih žgalničarjev. Po ogledu razstave se z dvigalom povzpnejo na končno postajo tovorne žičnice. Skupaj z upokojenim rudarjem podoživijo pot rude od izkopa do rotacijske peči.

 

ponedeljek, 23. oktober ob 18.00, Filmsko gledališče

O življenju in delu rudarjev iz Idrije

Celovečerni dokumentarni film iz arhiva RTV Slovenija (1970)

Jeseni leta 1970 se je ekipa takratne Televizije Ljubljana slab teden dni mudila v Idriji. S filmsko kamero so spremljali delo rudarjev v rudniku kjer so zabeležili knapovski utrip. Novinar Sandi Čolnik se je pogovarjal s 16 rudarji, ki pa niso pripovedovali samo o delu in rudniku. Film nam skozi njihove pripovedi slika podobo Idrije v letih, ko je bil rudnik na vrhuncu svoje moči saj je dajal delo več kot 1.000 rudarjem in proizvodnja živega srebra se je povečevala. Plače pri rudniku so bile zelo dobre in takrat nihče ni verjel, da bi rudnik lahko kdaj ugasnil.

Rudarji v filmu pripovedujejo tudi o stiskah, težavah in strahovih ter o svojih načrtih. Eni si želijo nov avtomobil, drugi gradijo hiše. Vsi pa so v skrbeh za svoje zdravje, ki je zaradi silikoze in živega srebra ogroženo in za usode svojih otrok, ki jim ne bi dovolili odhoda med knape.

Uro in pol dolg dokumentarni film, ki so ga posneli še na črno-beli filmski trak, je avtorsko podpisal Sandi Čolnik, ki ga raziskovalci slovenskega medijskega prostora uvrščajo med legende nacionalne televizije. S samo njemu lastnim slogom si je znal hitro pridobiti zaupanje sogovornikov. Zato so mu tudi rudarji iz Idrije zaupali marsikatero pripoved, ki je sicer ostajala samo njihova.

V filmu vidimo tudi podobe Idrije in Spodnje Idrije, ki jih ni več. Pred natanko 47 leti v Spodnji Idriji še ni bilo blokov ob Idrijci in na mestu današnje telovadnice je bilo igrišče na prostem. Dragoceni so posnetki rudarjev, ki zjutraj čakajo na odhod v jamo in se po opravljenem delovniku s šalo vračajo na površje … Nazaj na svetlobo, nazaj v upanje, da bo jutri boljši.