Obvestilo

O projektu

Uvod

Center za upravljanje z dediščino živega srebra se je v februarju 2014 s projektom Idrija – območje topilnice rudnika živega srebra – 1. faza obnove uspešno prijavil na razpis Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za sofinanciranje projektov Programa Finančnega mehanizma EGP 2009-2014. Projekt je bil med vsemi prejetimi projekti za področje kulturne dediščine ocenjen kot najboljši in zanj je Center pridobil največji možen znesek sofinanciranja, 2.000.000 EUR.

Projekt se je začel izvajati januarja 2015 in se bo zaključil konec januarja 2017. V njem poleg Centra za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija, ki je nosilec projekta, sodelujeta še dva partnerja in sicer Mestni muzej Idrija, Slovenija, ter Magma Geopark iz Egersunda, Norveška.

Obnova in ureditev območja topilnice je velik strokovni in finančni zalogaj, obnova celotnega kompleksa in oživitev dejavnosti v njem je ocenjena na 7 mio EUR. S projektom bomo izvedli prvo fazo projekta obnove in oživitve celotnega kulturnega spomenika. Izvedba prve faze projekta je ocenjena na 2.332.810,14 EUR in vključuje obnovo in zaščito objekta Klasirnica, novogradnjo sprejemnega in razstavnega centra za obiskovalce, restavriranje rudniških strojev in naprav v Klasirnici, nabavo opreme za sprejemno-razstavni center za obiskovalce, ureditev okolice ter izvedbo vsebinskega dela projekta – prezentacija dediščine topilnice in postavitev razstavnih prostorov, priprava turističnih in izobraževalnih vsebin, turističnih paketov in programov, organizacija različnih dogodkov, izdelava promocijskega gradiva, ogled dobre prakse v tujini, vključevanje javnosti, informiranje in promocija).

Povzetek projekta

Rudnik živega srebra Idrija je bil eden največjih rudnikov živega srebra na svetu in je bil v času svojega delovanja pomemben generator družbenega, kulturnega, tehničnega, znanstvenega in raziskovalnega razvoja. Bogato dediščino rudnika, ki sega od objektov, naprav do opreme in znanja, je potrebno ohraniti za naslednje rodove, ji dati nove funkcije in vsebine ter ustrezno predstaviti.

Cilj projekta je ohraniti objekt klasirnice na območju idrijske topilnice, ki je ogrožen kulturni spomenik državnega pomena, oživiti dediščino z izobraževalnimi, turističnimi in promocijskimi vsebinami ter obogatiti turistično ponudbo območja, ki je z dediščino živega srebra vpisano na UNESCO Seznam svetovne dediščine.

Z izvedbo prve faze investicije želimo zgodbo o živem srebru povezati »od rude do kapljice«, torej od Antonijevega rova, kjer se je ruda izkopavala, do topilnice, kjer se je ruda sortirala in žgala. V objektu klasirnice bo po zaključku projekta na ogled predstavitev transporta rude iz rudnika do topilnice in ogled postopka prebiranja, drobljenja in sejanja rude. V novozgrajenem sprejemno-razstavnem centru pa se bo obiskovalec na moderen avdio-video-virtualen način seznanil z lastnostmi živega srebra, njegovo uporabo in vplivi na okolje in človeka ter z različnimi načini žganja živosrebrove rude skozi stoletja.

Projekt celotne obnove in oživitve območja topilnice je zastavljen trajnostno, po izvedbi prve faze se projekt ne bo končal, temveč se bo nadaljeval naprej z izvajanjem rednih dejavnosti centra za obiskovalce kot z iskanjem novih finančnih virov, načrtovanjem nadaljnje obogatitve turistične ponudbe, promocijo in sklepanjem partnerstev za nadaljevanje dela.

Vrednost izvedbe projekta je ocenjena na 2.332.810,14 EUR, od česar znaša sofinanciranje s strani Programa Finančnega mehanizma EGP 2009-2014 2.000.000 EUR, ostala sredstva pa zagotavljata slovenska partnerja.


Idrija se ponaša z več kot petstoletno zgodovino rudarjenja. Rudnik živega srebra Idrija je bil eden največjih in najstarejših rudnikov živega srebra na svetu. Rudo se je v njem pridobivalo neprekinjeno do leta 1977, proizvodnja živega srebra se je končala leta 1995.

Skozi vsa leta delovanja je bil idrijski rudnik poseben – inovativen – v svojem delovanju in vplivu na družbo, tako na lokalnem kot na širšem, celo svetovnem nivoju. Bil je edini rudnik živega srebra v Sloveniji in drugi največji rudnik živega srebra v Evropi. Skupaj s španskim rudnikom v Almadenu, s katerim je skupaj vpisan na UNESCO Seznam svetovne dediščine, je tako rekoč poganjal razvoj Evrope. Živo srebro se je namreč uporabljalo pri amagaciji – pridobivanju zlata v Južni in Srednji Ameriki. Zlato, ki se je namesto živega srebra vračalo v Evropo, pa je prinašalo tudi bogastvo in napredek.

Skozi vso svojo zgodovino je bil rudnik gonilna sila razvoja mesta, prodano živo srebro je prinašalo velike zaslužke, po njegovem zaprtju pa je ostalo veliko objektov, strojev, naprav, opreme, dokumentacije ter široka paleta znanja.

Idrija je na področju varovanja in prezentacije te dediščine v preteklih že veliko storila, saj ji je uspelo ohraniti raznoliko in edinstveno industrijsko in tehniško dediščino ter jo urediti tako, da se je lahko začela promovirati in tržiti kot atraktiven produkt območja. Posamezni objekti so se začeli združevati v produkte in zgodbe, s katerimi se pripoveduje zgodbo o živem srebru in njegovi dediščini, ki je zaščitena in vpisana na UNESCO Seznam svetovne dediščine.

Med rudniškimi območji, ki še niso bila obnovljena in urejena za obiskovalce, hkrati pa igrajo v zgodovini živega srebra zelo pomembno vlogo, sodi tudi območje topilnice. Območje topilnice je kulturni spomenik državnega pomena, ki mu zaradi poškodb in nevarnosti porušitve grozi izguba varovanih lastnosti. Območje spomenika obsega končno postajo tovorne žičnice, objekt klasirnice in drobilnice, transportne trakove, zbirni silos, rotacijsko peč, dimno komoro z dimnim vodom in dimnikom ter Špirek-Čermakovo peč. Vsi objekti in stroji imajo veliko zgodovinsko vrednost, ki jo je potrebno jemati v kontekstu neprekinjenega delovanja rudnika v 500-letni zgodovini in tradicije žgalništva. To je Idrijo na tem področju povzdignilo v sam svetovni vrh. Območje topilnice predstavlja končno stopnjo razvoja, saj so njene naprave in objekti delovali vse do zaprtja rudnika.

Cilji projekta

Osnovni cilj projekta je ohraniti kulturni spomenik državnega pomena, ki je zaradi številnih dejavnikov ogrožen in mu zato grozi izguba varovanih lastnosti. Z izvedbo prve faze investicije se bo spremenila namembnost objekta klasirnica na območju topilnice, v katerem se je ruda predelovala, v muzej in v nov sprejemno razstavni center za obiskovalce. Po izvedbi investicije bodo objekti dostopni za javnost in postavljeni na ogled. Prav tako je cilj projekta obnoviti ter muzejsko prezentirati stroje in naprave iz obnovljenega objekta, na tak način, da si bodo lahko njihovi obiskovalci predstavljali njihovo funkcioniranje v času delovanja rudnika.

Obnovljen objekt bo dobil nove vsebine in ta na način bomo oživili kulturni spomenik - pripravili bomo izobraževalne in turistične programe, različne dogodke ter dejavnosti, s katerimi se bo naslavljalo različne ciljne skupine. Z njimi se bo informiralo in izobraževalo o procesih pridobivanja in predelave živosrebrne rude, ekološki problematiki, obiskovalcem bodo dostopne baze podatkov in arhiv ter na voljo izvajanje manjših poskusov. Cilj projekta pa je tudi ljudem s posebnimi potrebami omogočiti dostopnost do spomenika in njegovih vsebin: večina prostorov bo omogočala dostop invalidom, ter zagotoviti medgeneracijsko sodelovanje, prenos znanja in izkušenj topilničarjev na mlajše generacije. Projekt bo prispeval tudi k okoljski sanaciji območja topilnice. Čeprav je bilo to območje delno že sanirano, je tam še vedno prisotno živo srebro, zato bo prva faza projekta vključevala tudi odpravo teh vplivov na okolje.

Učinki in rezultati projekta

Glavni učinek projekta je obnovljena klasirnica ter izgradnja novega sprejemno-razstavnega centra za obiskovalce. Učinek projekta je tudi povečana dostopnost do te kulturne dediščine.

Rezultati projekta so: izvedena prva faza obnove državnega kulturnega spomenika, obogatena turistična ponudba območja z izobraževalnimi in turističnimi programi, povečana ozaveščenost o pomenu ohranjanja kulturne dediščine, povečanje števila obiskovalcev kulturnega spomenika in povečana informacijska dostopnost do tega spomenika.


Nazaj na vrh