Obvestilo

Odkrijmo žgalnice

Čeprav dobro raziskana in preučevana tehniška dediščina rudnika živega srebra, bo skozi aktivnosti projekta, predvsem s preučevanje žgalnih mest, odkrivanje ostankov starih žgalnic, pridobila pomembne podatke za ohranjanje pa tudi razvoj kulturne dediščine v smislu trajnostnega razvoja, izboljšanja dostopnosti in vzpostavljanjem pogojev za nova delovna mesta preko nadaljnjega razvoja kulturnega turizma.

Partnerji v operaciji: CUDHg Idrija, Avgusta d.o.o., ICRA d.o.o. Idrija

Trajanje operacije: 01. 01. 2020 – 30. 04. 2021

Izhodišče projekta: Čeprav dobro raziskana in preučevana tehniška dediščina rudnika živega srebra, bo skozi aktivnosti projekta, predvsem s preučevanje žgalnih mest, odkrivanje ostankov starih žgalnic, pridobila pomembne podatke za ohranjanje pa tudi razvoj kulturne dediščine v smislu trajnostnega razvoja, izboljšanja dostopnosti in vzpostavljanjem pogojev za nova delovna mesta preko nadaljnjega razvoja kulturnega turizma.

Namen operacije je podpora raziskovanju in zaščiti kulturne dediščine in nadalje razvoju vsebin vezanih na dediščino v kombinaciji z interpretacijo, prezentacijo in nadgradnjo ponudbe. Ostanki starih žgalnic so pomemben vir podatkov o potrebnih pogojih in metodiki načina pridobivanja živega srebra v prvih stopetdesetih letih delovanja idrijskega rudnika. Poleg tega pa nam odkrivajo nekatere tehnološke parametre pridobivanja, priprave, transporta in žganja rude ter dajejo posredno tudi v pogled v tehnično-tehnološke razmere pri idrijskem rudniku v 16. stoletju. Vse to pa daje podlago za: pripravo dokumentacije za vpis žgalnic v Register kulturne dediščine RS in sicer v del registra, ki se nanaša na nepremično dediščino in pripravo dokumentacije, ki bo omogočila razvoj žgalnic kot turističnega produkta in priprava vsebin za muzej na prostem (Ogled starih žgalnic iz 16. stoletja).

Vir financiranja:

Iz programa Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) na podlagi izbora projekta na razpisu Strategije lokalnega razvoja na območjih občin Logatec, Idrija in Cerkno v letu 2018 (LAS s CILjem)

Za vsebino je odgovoren CUDHg Idrija. Organ upravljanja določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014 – 2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Povezava na spletno stran Evropske komisije, namenjene EKSRP https://ec.europa.eu/agriculture/rural-development-2014-2020_sl in na spletno stran PRP https://www.program-podezelja.si/sl/.

Odkrijmo žgalnice - predstavitev raziskav

sreda, 30. september 2020, Topilnica Hg ob 18. uri

V sklopu projekta Odkrijmo žgalnice so bila območja, kjer so v 16. in 17. stoletju žgali rudo, evidentirana in pregledana. Nove ugotovitve in dognanja bodo poslušalci lahko spoznali na predstavitvi, na kateri bodo sodelovali strokovnjaki z različnih področij. Sodelovali bodo dr. Jože Čar, Rafael Bizjak, Janez Rupnik, Janko Proj, Ernesta Drole in Kristina Seljak.

Program bo povezovala Kristina Seljak, strokovna sodelavka na projektu Odkrijmo žgalnice. Poleg povezovanja programa bo občinstvu predstavila že narejeno delo evidentiranja žgalnih območji v sklopu projekta ter načrte za prihodnost.

Dr. Jože Čar bo poslušalcem pojasnil, kakšno je bilo stanje v jami, ki je omogočilo 150 let žganja v okoliških gozdovih. Opisal in predstavil bo, kakšni so bili pogoji, da so žgalnico na določeni lokaciji lahko postavili, ter kako so se na žganje pripravili.

Rafael Bizjak bo predstavitev popestril s prikazom kart in ilustracij od izkopa do žganja rude. Slednje bodo prikazovale Bašerijo – pralnica na Ahacijevem trgu ter videz Ahacijevega trga v tistem času. Predstavil bo način »bogatenja« rude (izkopana, prebrana in pripravljena ruda za žganje), količine le te, izkoristki in izgube, količine pridobljenega živega srebra, količine žgalniških ostankov, izračun porabe goriva-drv in površin, ki so jih izsekali za potrebe žganja. Pojasnil pa nam bo tudi lokacije žgalnic, tovorne poti do lokaciji in način tovorjenja rude, živega srebra in retort.

Arheolog Janez Rupnik nam bo za začetek pojasnil industrijsko arheologijo na splošno nato pa se bolj usmeril na oceno arheološkega potenciala žgalnic in stanje na terenu. Predstavil bo tudi rezultate sondiranja in geofizikalnih raziskav na treh žgalnicah, tipologijo keramike, ki je bila najdena na žgalnih območjih, ter načrte za prihodnje raziskave ter varovanje žgalnic.

Ker pa pri žganju v retortah ne moremo brez samih retort. Zanimivo je namreč dejstvo, da so v Bitnjah pri Škofji Loki leta 1937 našli dobro ohranjene retor. Zato smo k sodelovanju povabili tudi Janka Proja. Janko Proj bo kot lončar iz stališča svoje stroke predstavil izdelovanje retort in škofjeloške lončkarje.

Ker bodo žgalna območja vnesena tudi v seznam snovne kulturne dediščine, smo k sodelovanju povabili tudi Ernesto Drole iz zavoda za varstvo kulturne dediščine iz Nove Gorice. Ker žgalnice še nimajo statusa dediščine, nam bo pojasnila proces evidentiranja in vrednotenja dediščine v konservatorski stroki. Vsak objekt, da dobi status dediščine mora skozi proces vrednotenja. Konservator ima na voljo merila vrednotenja, s katerimi pretehta ali zadostuje merilom ali ne.

Dogodek bo tako gostil strokovnjake iz različnih področji. Tako bodo obiskovalci lahko žgalnice spoznali iz več perspektiv. Želimo si namreč, da tudi žgalnice postanejo del kolektivne zavesti in saj so nedvomno pomemben del rudarske tradicije v Idriji.

Povezava na spletno stran Žgalnice

  • Žgalnice

 

Nazaj na vrh