Restavriranje in sestava jeklenih in železnih delov Čermak-Špirekove peči v Topilnici Hg

Po dveh mesecih in pol restavriranja jeklenih delov Čermak-Špirekove peči smo v sredini novembra pričeli s sestavljanjem dna in oklepa peči v pred pripravljenem prostoru v Topilnici Hg. Vsa dela so zaradi velike mase posameznih delov potekala s pomočjo natančno vodenega dvigala. V soboto 20. novembra je bil tako postavljen litoželezni oklep peči, ki je zapolnil večji del prostora, kjer bo po končanih delih na ogled peč.

Na območju topilnice je v času pridobivanja živega srebra delovalo šest takih peči, zadnja, številka 2 je ugasnila leta 1974.  Na dvorišču družbe Kolektor se je ohranila do leta 2002, ko je bila demontirana in odstranjena s prvotnega mesta postavitve. Jekleni  in litoželezni deli peči so bili ob demontaži natančno popisani, fotografirani in shranjeni na platoju ob rotacijski peči.

V letošnjem letu je Centru za upravljanje z dediščino živega srebra uspelo pridobiti investicijska sredstva Ministrstva za kulturo za pričetek obnove Čermak-Špirekove peči. Konec poletja je podjetje Granos d.o.o. iz Litije pričelo z mehanskim čiščenjem vseh jeklenih in litoželeznih delov peči. Najbolj poškodovane in korodirane so bile prav  jeklene stranice oklepa peči, ki jih je bilo potrebno restavrirati. Dela potekajo pod nadzorom Območne enote Nova Gorica, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Restavrirana Čermak-Špirekova peč bo obogatila stalno razstavo Od rude do kapljic živega srebra. Čermak- Špirekova peč še danes slovi po izredni tehnični dovršenosti, ki je v času obratovanja sodila v sam vrh žgalniške tehnologije. Prvo presipalno Čermak-Špirekovo peč sta Josip Čermak in Vincenc Špirek skonstruirala leta 1886 v Idriji. Ker je bil izkoristek pridobljenega živega srebra pri žganju finozrnate rude visok, je bilo nato v Idriji zgrajenih še pet peči, ki so bile v času delovanja še večkrat izpopolnjene. Zaradi  odličnih rezultatov, ki so jih dale presipalne peči v Idriji je Špirek postavil take peči tudi v Italiji, na Sardiniji, v španskem Almadénu ter v Alžiriji za  žganje svinčeve rude.

Delovanje peči:

Čermak Špirekova peč 2 je bila pravokotne oblike dolžine 8,7 m, širine 6,6 m ter višine 3,5 m. Po prenovi leta 1954  se je njena kapaciteta povečala na 110 ton rude na dan. Peč je bila  sestavljene iz štirih jaškov pravokotne oblike, ki so bili znotraj obzidani s strehasto oblikovanimi šamotnimi zidaki, zunaj pa obdane z litoželeznimi ploščami. Ruda je z vrha jaška drsela proti dnu v tankem sloju med strehasto oblikovanimi zidaki. Pod strešicami je bil prazen prostor za vroče pline iz kurilnega kanala. Na vsako 1 do 1,5 ure je zdrsnila ruda skozi peč. V zgornjem delu peči se je ruda sušila in predgrevala, v srednjem prežgala in v spodnjem ohladila. Skozi okrogle line v ploščah so kurjači kontrolirali potek žganja in pravilnost drsenja rude med zidaki. Vroči plini s hlapi živega srebra so po cevi odvajali v kondenzatorje, kjer so se ohlajali. Živo srebro se je kondenziralo in v kapljicah padalo v bazene, napolnjene z vodo. Dragoceno tekočo kovino so napolnili v železne posode-jeklenke.

Martina Peljhan

S pomočjo dvigala se je sestavilo dno peči in jekleni oklep; Foto: M. Peljhan, CUDHg Idrija
Dno peči z zapirali; Foto: M. Peljhan, CUDHg Idrija
Jekleni oklep peči; Foto: A. Zelenc