V decembru se zaključuje projekt oživitve tradicionalnih obrti na idrijskem in cerkljanskem

 

OBVESTILO ZA JAVNOST                                                               Idrija, 7. 12. 2020                                  

Kontaktna oseba: Mateja Bizjak
Idrijsko-Cerkljanska razvojna agencija d.o.o. Idrija
T: 05 37 43 911
E: mateja.bizjak@icra.si
W: http://www.icra.si

 

V DECEMBRU SE ZAKLJUČUJE PROJEKT OŽIVITVE TRADICIONALNIH OBRTI NA IDRIJSKEM IN CERKLJANSKEM

Lani spomladi se je na našem območju začel izvajati projekt oživitve in razvoja tradicionalnih obrti z naslovom Domače in umetnostne obrti – dediščina in sodobnost, v katerem sodelujejo Mestni muzej Idrija, Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija, LAS s CILjem in Idrijsko-Cerkljanska razvojna agencija. V sredini decembra letos se projekt že zaključuje.

Projekt je del širše slovenske zgodbe, naše območje je namreč eno od štirih, kjer so se aktivnosti izvajale. Ostala območja so Ajdovsko, ki ga s svojim delovanjem pokriva LAS Vipavska dolina, območje med Snežnikom in Nanosom z LAS društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom ter del gorenjskega območja, na katerem deluje LAS loškega pogorja. Čeprav se je vsak od naštetih LAS posvetil svoji lokalno tipični obrti, nas vse družita skupna želja po ohranitvi in nadgradnji obrti, tako zaradi njihove dediščinske vrednosti kot zaradi podjetniških priložnosti, ki se ob tem lahko razvijejo.

 Na Idrijsko-Cerkljanskem smo se posvetili trem obrtem, ki so v preteklosti zaznamovale naše območje in vplivale na njegov gospodarski in družbeni razvoj, in sicer:

  • čipke, ki so se v 17. in 18. stoletju izdelovale na Idrijskem, njihova izdelava in trgovanje z njimi kot pretveza za tihotapljenje živega srebra. V ospredje smo postavili lik najbolj znanje tihotapke Marine Melhiorce iz Šebrelj,
  • rudarska svetila v rudniku. Raziskali smo obrt izdelave oljenk in karbidovk, ki so bile za potrebe rudarjev in vodstva rudnika prav posebej oblikovane in so se izdelovale v obdobju od 16. stoletja do začetkov 20. stoletja,
  • glinarstvo in izdelava posebnih glinenih posod – retort za potrebe žganja cinabaritne rude, ki so se pri idrijskem rudniku uporabljale od začetka 16. do sredine 17. stoletja.

Na osnovi teh tem smo z namenom oživitve, prezentacije, prenosa znanj, revitalizacije obrti ter njihove vključitve v podjetniško in turistično ponudbo, pripravili številne didaktične programe za ranljive skupine, izobraževalne programe za osnovne in srednje šole ter turistične programe za različne ciljne skupine, ki so bili pilotno preizkušeni in vključeni v ponudbo Mestnega muzeja Idrija in Centra za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija, koncepte različnih delavnic in dogodkov za javnost ter jih pilotno izvedli. Oblikovali smo različne promocijske materiale in promocijske aktivnosti za dvig osveščenosti o pomenu ohranjanja in varovanja kulturne dediščine ter za povečanje dostopnosti do nje ranljivim skupinam.

 Na začetku projekta smo si zastavili več ciljev in sedaj, ob zaključku, ugotavljamo, da nam je vse uspelo uresničiti. Na osnovi raziskav tradicionalnih obrti smo razvili in oblikovali nove turistične produkte, storitve in dogodke za javnost ter jih pilotno izvedli, s čimer smo nadgradili ponudbo dveh pomembnih turističnih ponudnikov: Mestnega muzeja Idrija in Centra za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija. Z raziskovanjem starih, že skoraj pozabljenih obrti, njihovo sodobno prezentacijo, revitalizacijo in promocijo smo prispevali k njihovi ohranitvi. In še en pomemben cilj smo uresničili – v naše aktivnosti smo vključevali različne ranljive skupine, kot so predšolski in šolski otroci, mladina, starostniki in ljudje s senzornimi omejitvami.

Vseh aktivnosti, smo jih v letu in pol uspeli izvesti, je zelo veliko, zato na tem mestu naštevamo le nekaj najopaznejših:

  • izvedena je bila etnološka raziskava o Marini Melhiorci in drugih domačih in umetnostnih obrteh iz 18. stoletja, izdelani so bili kostumi, ki prikazujejo oblačilno kulturo tistega časa, tudi kostum Marine, izdelana je bila ilustracija tipičnega lika Marine Melhiorce in koncept uporabe na različnih promocijskih materialih, izdelane so bile ilustracije, ki vključujejo obogateno resničnost (AR), njena zgodba pa je izšla tudi v obliki slikanice Tihotapka Melhiorca, oblikovali smo zgibanko kot dopolnitev in promocijo programskih vsebin Mestnega muzeja Idrija,
  • izvedena je bila raziskava starih jamskih svetil in lončarstva za potrebe rudnika, na obe temi sta bili pripravljeni razstavi, pa tudi virtualni prikaz žganja v retortah in različni dogodki za javnost v času Festivala idrijske čipke ter Praznika idrijskih žlikrofov, kot obogatitev turističnega rudnika je bil izdelan hologram Perkmandelca ter kostum rudarja iz 17. stoletja, posneti so bili intervjuji z rudarji in s topilničarji, ter na njihovi osnovi posnet polurni dokumentarni film Idrijski knapi,
  • tako v Mestnem muzeju Idrija kot v Centru za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija so bili pripravljeni in pilotno izvedeni različni pedagoški in andragoški programi na temo domačih in umetnostnih obrti, izdelani so bili novi programi vodenja in bili testno izvedeni, izdelani so bili učni listi za različne triade OŠ,
  • izvedene so bile številne promocijske aktivnosti: pripravili in natisnili smo različne zgibanke, izdelali različne promocijske materiale, objavljali prispevke o projektu, oglaševali v lokalnih in državnih medijih, na jumbo plakatih, media busih, spletnih straneh, družbenih omrežjih itd.,
  • udeležili smo se predstavitev dobrih praks razvoja domačih in umetnostnih obrti na ostalih območjih projekta, med območji smo si delili dobre izkušnje in jih pilotno izvajali, skrbeli smo za povezovanje ponudnikov domačih in umetnostnih obrti in za njihovo predstavljanje v drugih okoljih,
  • največ pozornosti javnosti pa sta bili zagotovo deležni gledališka uprizoritev Melhiorce »Ne bojim se ne hudiča, ne biriča!« v produkciji Mestnega muzeja Idrija ter uprizoritev V soju jamskih svetil, ki jo je Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija pripravil v Antonijevem rovu.

Ko se danes ob zaključku projekta oziramo nazaj na opravljeno delo, smo veseli, da smo projekt uspeli v celoti uresničiti, pa čeprav nam čas njegove izvedbe zaradi epidemije s korona virusom ni bil naklonjen. Ne glede na to ostajajo rezultati projekta trajni in bodo obiskovalcem Idrije na voljo tudi v času po koncu epidemije, ko bosta muzej in turistični rudnik spet lahko na stežaj odprla svoja vrata.

Projekt »Domače in umetnostne obrti – dediščina in sodobnost« je sofinanciran s strani Evropske unije iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republike Slovenije v okviru Programa razvoja podeželja 2014 – 2020.

Za vsebino tega dokumenta je odgovorna ICRA d.o.o. Idrija. Organ upravljanja za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014—2020 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.