Topilnica rudnika živega srebra Idrija

Kulturni spomenik z nazivom Idrija – območje topilnice rudnika živega srebra je bil leta 2001 razglašen za kulturno dediščino državnega pomena, z evidenčno številko dediščine EŠD 7460. Od leta 2012 je kulturni spomenik vpisan tudi na UNESCO Seznamu svetovne dediščine.

Območje topilnice leži na desnem bregu Idrijce v pobočju hriba Pod Golicami in obsega končno postajo tovorne žičnice, drobilnico in klasirnico, zbirne bunkerje, most s transportnim trakom, zbirni silos s podajalnikom, rotacijsko peč, sistem kondenzatorjev in dimno komoro.

Predmet prve faze obnove območja, objekt klasirnica, ki je končna postaja tovorne žičnice, drobilnica in klasirnica ter zbirni bunkerji, je bil zgrajen leta 1956 v sklopu modernizacije Rudnika živega srebra Idrija oziroma njegove topilnice.

Drobilnica in klasirnica je služila za drobljenje rude ter njeno razvrščanje po zrnatosti v za to namenjene zbirne bunkerje. Stavba je razdeljena na pet etaž in tri medetaže, v sklop stavbe spada še 10 podzemnih bunkerjev in rov pod bunkerji, na vrhu stavbe pa je končna postaja tovorne žičnice. Skozi celoten tehnološki proces se vlečeta dve enaki strojni namestitvi s sitom, drobilcem in tekočim trakom. Obdelava rude se je v njem vršila do leta 1995, ko je bila proizvodnja živega srebra v idrijskem rudniku dokončno ukinjena.

Klasirnica in stroji v njej imajo veliko zgodovinsko vrednost, ki jo je potrebno jemati v kontekstu neprekinjenega in ključnega dela pol tisočletne zgodovine in tradicije žgalništva. To je Idrijo na tem področju povzdignilo v sam svetovni vrh. Območje topilnice predstavlja končno stopnjo razvoja, saj so njene naprave in objekti delovali vse do zaprtja rudnika. Topilnica pa ni imela samo zgodovinskega pomena in vloge, pač pa tudi družbeni - z rudarskim življenjem v Idriji je bil povezan razvoj kulture, šolstva, izobraževanja, tradicionalnega načina življenja in čipkarstva, znanstveni - tu so delovali številni znanstveniki, naravoslovci in zdravniki, kulturni, ki izhaja iz ohranjenosti objektov, strojev in naprav, ki predstavljajo funkcionalno celoto in omogočajo razumljivo predstavitev postopka pridobivanja živega srebra.