Obvestilo
Rudniška geološka zbirka

Rudniška geološka zbirka

Zbirka neobičajnih kamnin in izjemnih živosrebrovih rud idrijskega rudišča

Rudniška geološka zbirka je zbirka neobičajnih kamnin, ki so nastale v tektonskem jarku, in edinstvena zbirka cinabaritnih rud, mineralov ter strukturnih in tektonskih vzorcev idrijskega rudišča. Je ena najobsežnejših v Sloveniji in je nastajala zadnjih 70 let pod budnim očesom odličnih idrijskih geologov. V zbirki se nahajajo unikatni vzorci sedimentnih cinabaritnih rud, ki jih ni mogoče videti nikjer drugod na svetu in so značilne za idrijski rudnik. V njej najdemo tudi najbogatejše rude živega sreba na svetu in edinstvene kristale cinabarita.

Prvi podatki o manjših zbirkah idrijskih mineralov in rud v lasti tedanjih rudniških uslužbencev segajo že v 18. stoletje. Pomembno geološko zbirko je v 19. stoletju zbral upravitelj rudnika in prvi šolani slovenski geolog Marko Vincenc Lipold. Pozneje so primerke rud, mineralov, kamnin in fosilov zbirali geologi, rudarji, profesorji na idrijski realki in muzealci.

Ob koncu petdesetih in v šestdesetih letih 20. stoletja je nastala tudi v svetu poznana »Idrijska geološka šola«, ki je nadgradila spoznanja več generacij geologov o nastanku in razvoju rudišča. V tem obdobju so geologi, zaposleni pri Rudniku, nabrali številne vzorce rud in kamnin v raziskovalne namene.

 Slika: Rudniška geološka zbirka Foto: Dunja Wedam

Slika: Rudniška geološka zbirka Foto: Jani Peternelj

Ohranjene rude in kamnine v zbirki so pomembne za preučevanje nastanka, razvoja in današnje zgradbe idrijskega rudišča. Iz vzorcev, ki so jih zbrali rudniški geologi, smo oblikovali šest tematskih sklopov, ki predstavljajo izjemen geološki razvoj in zgradbo idrijskega rudišča in njegove širše okolice. 

Zbirka se začne s sistematičnim pregledom kamnin na Idrijskem in Cerkljanskem, sledijo kamnine rudišča, vzorci triasne in terciarne tektonike v rudišču, minerali, singenetske in epigenetske cinabaritne rude in rude iz nekaterih rudnih teles. Lahko bi rekli, da nabrani vzorci predstavljajo svojstven »arhiv« idrijskega rudišča in njegove okolice. V zbirki je zbranih nad 1000 vzorcev kamnin in rud. Številni vzorci sedimentnih rud so unikati.


Zbirka kamnin širše okolice rudišča

Zbirko je zbral in uredil dr. Ivan Mlakar in zajema 62 najpomembnejših litostratigrafskih vzorcev z Idrijskega in Cerkljanskega. Za vse vzorce so bile izdelane podrobne mineraloške, petrološke in geokemične analize.

Slika: Dolomit s preseki koral. Foto: Anton Zelenc

Slika: Kremenov konglomerat. Foto: Vojko Rejc

Kamnine idrijskega rudišča

V idrijskem tektonskem jarku so nastajale posebne kamnine, ki so neobičajne in jih le izjemoma najdemo drugod na Slovenskem. V zbirki je zbranih 241 značilnih kamnin iz idrijskega srednjetriasnega tektonskega jarka, v katerem je nastalo idrijsko rudišče. Nekateri kosi kamnin so unikatni, saj so bili doslej najdeni le v idrijskem rudišču. Predstavljeni so vzorci kaolinitnih kamnin in kamnin iz močvirskih skonca plasti. V posameznih vzorcih najdemo tudi rastlinske ostanke, odtise školjk in brahiopodov, preseke koral in alg.

 Slika: Piritizirani kaolinitni meljevec . Foto Vojko Rejc

Slika: Deformacijske teksture v piritnih plasteh. Foto: Vojko Rejc

Strukturni in tektonski vzorci rudišča

Zbirko sestavlja 71 vzorcev kamnin, ki predstavljajo strukturne in tektonske značilnosti idrijskega rudišča. Predstavljeni so vzorci presekov srednjetriasnih kotno-tektonskih erozijskih površin, različnih sedimentnih tekstur in strukturnih posebnosti ter triasnih in terciarnih prelomov.

Minerali idrijskega rudišča

Idrijsko rudišče je monometalno in v rudarskem pogledu tudi monomineralno. V ekonomskih količinah se pojavljata mineral cinabarit (HgS) in elementarno živo srebro (samorodni Hg). Vsi ostali minerali predstavljajo le mineraloško posebnost, kot olivnozeleni idrialit, izredno redek mineral organskega nastanka, imenovan po Idriji. Zelo pogost in značilen sekundarni mineral idrijskega rudišča je epsomit, ki ga je leta 1761 prvi opisal Scopoli. Epsomit raste v opuščenih rovih v obliki laskov ali kapnikov. Do danes je bilo opisanih in določenih 25 mineralov, zbirka pa obsega 106 vzorcev.

Slika: Kristali cinabarita HgS. Foto: Aleksander Rečnik

Slika: Epsomitni laski MgSO4.H2O. 

Slika: Idrialit C22H14, rumenkasto zelen mineral, imenovan po Idriji. Foto: Aleksander Rečnik

Slika: Sedimentna plastnata ruda. Foto: Jani Peternelj

Singenetske rude

Singenetske rude so nastale tako, da so se raztopine, bogate z živim srebrom, izlivale v takratna močvirja, kjer so se usedale sočasno z različnimi sedimentnimi kamninami. Med razstavljenimi vzorci najdemo plastnate rude ter zelo bogate različke rud, ki so jih rudarji poimenovali jeklenka, opekovka, jetrenka in koralna ruda. Sedimentne cinabaritne rude so edinstvene in iz drugih živosrebrovih nahajališč nepoznane. Med 122 vzorci najdemo tudi zelo bogate različke.

Slika: Jeklenka je lahko vsebovala tudi do 78% Hg. Foto: Jani Peternelj

Slika: Opekovka, bogata cinabaritna ruda opečnate barve. Foto: Jani Peternelj

Slika: Jetrenka, bogata cinabaritna ruda jetrne barve. Foto: Jani Peternelj


Epigenetske rude

Hidrotermalne raztopine, bogate z živim srebrom, so na poti proti površju orudile starejše kamnine. Nastale so bogate epigenetske cinabaritne rude, kot so jeklenka, opekovka in velike količine siromašno orudenih kamnin, imenovanih bašperh. Cinabarit pogosto zapoljnjuje pore in razpoke v kamnini, lahko pa tudi nadomešča dele primarne kamnine. Posebno zanimiva je karoli ruda, za katero je značilna velika vsebnost pirita in markazita, ki nastopa v obliki okroglih in ledvičastih skupkov in različnih impregnacij. V zbirki je razstavljenih 148 vzorcev.

Slika: Bogato orudeni ladinijski konglomerat. Foto: Jani Peternelj

Slika: Siromašna orudeni permski dolomit. Foto: Jani Peternelj

Zbirka rud iz različnih rudnih teles idrijskega rudišča

V idrijskem rudišču je bilo najdenih 158 rudnih teles (RT). V 141 RT je prevladovalo cinabaritno orudenje, v 17 pa samorodno živo srebro. Prepojenost z živim srebrom se je znotraj rudnih teles močno spreminjala. Odkopavali so od siromašnih (vsebnost le 0,05 % Hg) do izjemno bogatih cinabaritnih rud (vsebnost več kot 70 % Hg). Razstavljenih je 274 vzorcev različkov rud iz 14 rudnih teles.

Slika: Samorodno živo srebro v karbonskem skrilavcu. Ariv CUDHg Idrija

Nazaj na vrh