Odbor za svetovno dediščino je 30. junija 2012 odločil, da se DEDIŠČINA ŽIVEGA SREBRA. ALMADÉN IN IDRIJA vpiše na Seznam svetovne dediščine v skladu z UNESCO Konvencijo o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine. Vpis na Seznam pomeni priznanje izjemnih univerzalnih vrednot, ki jih je potrebno varovati v dobro vsega človeštva.
Živo srebro je redka in edina pri sobni temperaturi tekoča kovina. Dolgo je bilo nenadomestljivo v različnih tehničnih, kemičnih in industrijskih postopkih. V večjih količinah in v daljšem časovnem obdobju so ga pridobivali le v nekaj rudnikih po svetu, od katerih sta bila dva največja Almadén v Španiji in Idrija v Sloveniji.
Vpis na Seznam svetovne dediščine temelji na naslednjih merilih:
Merilo (ii): Pridobivanje živega srebra je potekalo v redkih rudnikih po svetu, med katerimi sta bila največja Almadén in Idrija. Od renesanse naprej je ta dejavnost pridobila mednarodno razsežnost. Strateška pomembnost živega srebra se je v svetovnem merilu stalno povečevala predvsem zaradi njegove vloge pri proizvodnji zlata in srebra v južno- in srednjeameriških rudnikih. Sodelovanje Almadéna in Idrije je bilo gospodarske in finančne narave, zlasti pa vezano na razvoj tehnoloških procesov in izmenjavo znanj.
Merilo (iv): Rudarski območji v Almadénu in Idriji predstavljata najpomembnejšo svetovno dediščino, ki se je ohranila po intenzivnem pridobivanju živega srebra predvsem v novem veku in sodobnem času. Pričevanje Almadéna in Idrije je edinstveno, vključuje različne industrijske, okoljske, urbane, arhitekturne ter družbene elemente specifičnega družbeno-tehničnega sistema v industriji rudarjenja in proizvodnji kovin.