Quelle est leur utilité ?
Les klavže étaient utilisés pour le transport du bois pour les besoins de la mine d'Idrija, qui, au cours de toutes les périodes de son exploitation, avait un besoin important de grandes quantités de bois pour brûler le minerai de cinabre, pour la construction de supports dans les galeries et la construction de puits, ainsi que pour la construction de puissantes installations minières à la surface. Jusqu'au début du XXe siècle, il n'existait pas de routes forestières ni de moyens de transport adaptés au transport du bois. Le moyen le plus approprié pour acheminer le bois jusqu'à la mine était donc la flottaison le long des cours d'eau naturels.
Photo : Klavže ; Archives historiques de Ljubljana, Unité d'Idrija
Quand ont-ils été construits ?
Les klavže étaient initialement constitués de bois et de pierres sous forme de caisses. Les plus anciens barrages en bois ont été construits en 1589 sur le ruisseau Zala, en 1595 sur Idrijca et en 1750 sur Belca. Étant souvent endommagés par les hautes eaux, ils furent sous le règne de l'impératrice Marie-Thérèse, au cours de la période 1767-1779, reconstruits en pierres sur Belca, Idrijca et Zala. Ils ont été construits à partir de blocs de calcaire et de dolomite taillés, reliés par du mortier de chaux pouzzolanique. Les plus grands en termes de capacité et de dimensions sont les klavže d'Idrijca, construits en 1772 selon les plans du géomètre et spéléologue local Jožef Mrak (1709-1786).
En 1813, au cours de la dernière année de l'existence des Provinces illyriennes sous le règne de l'empereur Napoléon Ier, les Kanomeljske ou Ovčjaške klavže furent construits sur le ruisseau Ovčjak, aujourd'hui appelé Klavžarica.
Photo : Klavže ; Photothèque du Musée municipal
Kako so plavili les?
Vodne pregrade so odprli, ko so bile v strugi pred klavžami pripravljene zadostne količine lesa. Voda je ves les v nekaj urah odplavila do 20 km daleč, do rudnika v Idriji. V Idriji je bila v strugi Idrijce zgrajena močna prepustna pregrada imenovana grablje, ob katerih se je les odložil (ustavil). Sistem plavljenja po reki Idrijci in njenih pritokih je s pomočjo klavž neprekinjeno deloval od konca 16. stoletja do velike povodnji leta 1926, ki je razdrla leseno grablje v Idriji.
Foto: Belčne klavže; Fototeka Mestni muzej Idrija
Kako je deloval mehanizem za odpiranje vrat?
Pretočna kanala sta bila zaprta z masivnimi lesenimi vrati, ki so se odpirala okrog navpične osi. Zaprta vrata so na drugem koncu pritrdili z »velikim možem«, ki se je prav tako vrtel okrog navpične osi. »Velikega moža« so pritrdili z »malim možem«, katerega ročico je varovalo »poleno«. Na tleh je bilo »poleno« vstavljeno v ležišče, zgoraj pa je bilo stisnjeno med ročico »malega moža« in kamen, štrleč iz stene komore. »Poleno« je kot zagozda onemogočalo zasuk ročice »malega moža«. Da se ne bi premikalo, so ga zavarovali še z »zapiralko«. Pri odpiranju klavžnih vrat je bilo potrebno najprej dvigniti »zapiralko« in nato z »odpiralko« premakniti »poleno« k steni. Ta postopek so opravljali s krone klavž skozi posebni odprtini, ki vodita do komor, saj bi bilo ob odpiranju vrat zadrževanje v klavžah smrtno nevarno. Da so dosegli maksimalni učinek akumulirane vode, so postopek izvedli istočasno na mehanizmih obeh vrat. Z odmikom »polena« je akumulirana voda dobila prosto pot, da odpre vrata, steče v strugo pod pregrado in tam pripravljeni les odplavi v dolino do lovilne pregrade - 'grabelj'.
Klavže - mehanizem odpiranja vrat; Slika Cveto Koder
Kaj so grablje?
412,6 m dolga lesena lovilna pregrada za zaustavljanje plavljenega lesa v obliki grabelj, postavljena poševno na strugo. Zgradili so jih v Idriji pred sotočjem Nikove in Idrijce (na »Lenštatu«). Uporabljali so jih vse do leta 1926.
Foto: Grablje; Fototeka Mestni muzej Idrija
Kdo so bili klavžarji?
S klavžami so upravljali klavžarji, ki so vzdrževali objekt in skrbeli za plavljenje lesa. Večinoma so bili klavžarji posestniki bližnje domačije. Klavžarstvo je bilo pri Rudniku plačana služba in tudi dedna. Če so jo sinovi umrlega klavžarja odklonili, je bila ponujena drugemu. Danes klavžarjev ni več, ostala so le imena domačij in ostale so klavže.
Foto: Klavžarji; Fototeka Mestni muzej Idrija
Idrijske klavže v digitalnem 3D prostoru
Oglejte si posnetek in doživite virtualni prikaz delovanja klavž.
