Obvestilo

Klavže, possenti barriere per acqua

Per cosa venivano utilizzate?

Le klavže venivano utilizzate per la fluitazione del legno per il fabbisogno della Miniera di Idrija, che in tutti i periodi di attività necessitava di grandi quantità per bruciare il minerale di cinabro, per l’innalzamento dei supporti nelle gallerie e per la realizzazione dei pozzi, nonché per la costruzione dei potenti strutture della miniera in superficie. Fino all’inizio del XX secolo non esistevano strade forestali e mezzi di trasporto adatti al trasporto del legname; quindi, il modo più adatto per portare il legno alla miniera era farlo fluttuare lungo i corsi d’acqua naturali.

Fotografia: Klavže; Archivio storico di Lubiana, unità di Idrija

Per cosa venivano utilizzate?

Quando sono state costruite?

Inizialmente, le klavže erano realizzate in legno e pietra, sotto forma di granai. Le più antiche klavže di legno furono costruite nel 1589 sul torrente Zala, a Idrijca nel 1595 e sul Belca nel 1750. Spesso venivano danneggiate dalle acque alte, per questo motivo, durante il regno dell’imperatrice Maria Teresa, nel periodo 1767–1779, furono sostituite con quelle in muratura sul Belca, Idrijca e Zala. Erano costruite con blocchi squadrati di calcare e dolomite, legati con malta pozzolanica. Le più grandi per capienza e dimensioni sono le klavže sull’Idrijca, costruite nel 1772 secondo i progetti del geometra locale e speleologo Jožef Mrak (1709–1786).

Nell’ultimo anno di esistenza delle province illiriche, sotto il governo dell’imperatore Napoleone I, nel 1813, sul torrente Ovčjak, oggi chiamato Klavžarica, furono costruite le klavže di Kanomelj o le klavže di Ovčjak.

Fotografia: Klavže; Fototeca del Museo civico di Idrija

Quando sono state costruite?

Kako so plavili les?

Vodne pregrade so odprli, ko so bile v strugi pred klavžami pripravljene zadostne količine lesa. Voda je ves les v nekaj urah odplavila do 20 km daleč, do rudnika v Idriji.  V Idriji je bila v strugi Idrijce zgrajena močna prepustna pregrada imenovana grablje, ob katerih se je les odložil (ustavil). Sistem plavljenja po reki Idrijci in njenih pritokih je s pomočjo klavž neprekinjeno deloval od konca 16. stoletja do velike povodnji leta 1926, ki je razdrla leseno grablje v Idriji.


Foto: Belčne klavže; Fototeka Mestni muzej Idrija

Kako so plavili les?

Kako je deloval mehanizem za odpiranje vrat?

Pretočna kanala sta bila zaprta z masivnimi lesenimi vrati, ki so se odpirala okrog navpične osi. Zaprta vrata so na drugem koncu pritrdili z »velikim možem«, ki se je prav tako vrtel okrog navpične osi. »Velikega moža« so pritrdili z »malim možem«, katerega ročico je varovalo »poleno«. Na tleh je bilo »poleno« vstavljeno v ležišče, zgoraj pa je bilo stisnjeno med ročico »malega moža« in kamen, štrleč iz stene komore. »Poleno« je kot zagozda onemogočalo zasuk ročice »malega moža«. Da se ne bi premikalo, so ga zavarovali še z »zapiralko«. Pri odpiranju klavžnih vrat je bilo potrebno najprej dvigniti »zapiralko« in nato z »odpiralko« premakniti »poleno« k steni. Ta postopek so opravljali s krone klavž skozi posebni odprtini, ki vodita do komor, saj bi bilo ob odpiranju vrat zadrževanje v klavžah smrtno nevarno. Da so dosegli maksimalni učinek akumulirane vode, so postopek izvedli istočasno na mehanizmih obeh vrat. Z odmikom »polena« je akumulirana voda dobila prosto pot, da odpre vrata, steče v strugo pod pregrado in tam pripravljeni les odplavi v dolino do lovilne pregrade - 'grabelj'.


Klavže - mehanizem odpiranja vrat; Slika Cveto Koder

Kako je deloval mehanizem za odpiranje vrat?

Kaj so grablje?

412,6 m dolga lesena lovilna pregrada za zaustavljanje plavljenega lesa v obliki grabelj, postavljena poševno na strugo. Zgradili so jih v Idriji pred sotočjem Nikove in Idrijce (na »Lenštatu«). Uporabljali so jih vse do leta 1926.


Foto: Grablje; Fototeka Mestni muzej Idrija

Kaj so grablje?

Kdo so bili klavžarji?

S klavžami so upravljali klavžarji, ki so vzdrževali objekt in skrbeli za plavljenje lesa. Večinoma so bili klavžarji posestniki bližnje domačije. Klavžarstvo je bilo pri Rudniku plačana služba in tudi dedna. Če so jo sinovi umrlega klavžarja odklonili, je bila ponujena drugemu. Danes klavžarjev ni več, ostala so le imena domačij in ostale so klavže.


Foto: Klavžarji; Fototeka Mestni muzej Idrija

Kdo so bili klavžarji?

Idrijske klavže v digitalnem 3D prostoru

Oglejte si posnetek in doživite virtualni prikaz delovanja klavž.

Idrijske klavže v digitalnem 3D prostoru
Nazaj na vrh